Všeč mi je moja pisana preproga, ki je nikoli nisem imela.
Všeč mi je, ko v mislih preberem besedo abstraktna, zdi se mi plemenita, če ji pripišem ženski spol.
Všeč mi je bilo tvoje levo oko, ko sva si bila zelo blizu.
Všeč mi je tisto mesto iz katerega se dviga bel oblak.
Všeč mi je Brazilija. Všeč mi je Japonska.
Všeč so mi japonke in tudi espadrili. Mogoče.
Všeč mi je tatarski biftek, solata, tista zelena pa kalamari in trilje so mi tudi všeč, takšne bolj majhne.
Všeč mi je lepo vreme, takrat, ko je pritisk visok in zrak svež, spomni me na Amsterdam.
Všeč mi je morje, ker rada plavam. Z rokami in z mislimi.
Všeč mi je tale beseda. Všeč.
Meni ne.