Hvala za vso podporo in pomoč, ki ste mi jo nudili zadnje leto. Skupaj z vami mi je uspelo mnogo.
Spomnim se, ko ste mi pred meseci segli v roko in rekli: Nasvidenje v januarju!
Prepričana sem bila, da ste šli na službeno pot. V Švico. Ne vem zakaj, morda mi niste omenili.
Ker smo že v sredini meseca sem razmišljala, da bi vas poklicala za najin sestanek.
Želela sem vas prositi, da mi razjasnite logiko mojih srčnih poti. Zakaj toliko bolečine. Tega še nisva predelovala.
In vam je odpovedalo srce.
Je bilo preveliko?
Čuden je občutek, da ste toliko mene nesli skupaj z vami. Vse beležke, vse opombe, vso podporo.
Prijatelj mi je rekel, da je to znak, da vas ne potrebujem več. Morda res.
Upam, da ste bili srečni, vi ki veste o meni vse in jaz o vas nič.
Srčni se gotovo bili.